Pavel, papeži:1. Pavel III. (1534–49), pravo ime Alessandro Farnese, *februar 1468 Canino, †10.11.1549 Rim; še renesančni nazori, prijatelj umetnosti in znanosti (Michelangela Buonarrotija poklical, naj nadaljuje graditev cerkve sv. Petra in v Sikstinski kapeli naslika Poslednjo sodbo, zgradil Palazzo Farnese, farneške vrtove), utrjeval moč svoje rodbine (sina Piera Luigija imenoval za vojvodo Parme in Piacenze); gibanjem za prenovo v Cerkvi se ni mogel več izmakniti: 1537 potrdil kapucinski, 1540 jezuitski red; 1542 reorganizacija in centralizacija inkvizicije; 1545 odprl tridentinski koncil.
Sorodna gesla: Farnese | jezuiti | Michelangelo Buonarroti | Parma | šmalkaldenska vojna | šmalkaldenski členi | tridentinski koncil2. Pavel IV. (1555–59), pravo ime Gian Pietro Caraffa, *28.6.1476 Capriglio, †18.8.1559 Rim; še pred Luthrovim nastopom eden najbolj navdušenih zagovornikov notranjih reform v Cerkvi; brez koncila (ni ponovno sklical tridentinskega koncila) s papeško vrhovno oblastjo skušal izvesti reforme v Cerkvi (reformne določbe za kurijo in duhovščino, zaostril je inkvizicijo). Njegov nepotizem in protihabsburška politika sta ga osamila in preprečila novo ureditev Cerkve.
Sorodna gesla: Pij IV. | teatinci | tridentinski koncil3. Pavel V. (1605–21), pravo ime Camillo Borghese, *17.9.1552 Rim, †28.1.1621 prav tam; v t. i. sporu o milosti posredoval med dominikanci in jezuiti, ob izbruhu tridesetletne vojne podpiral cesarsko stran; dokončal zidavo cerkve sv. Petra.
Sorodna gesla: Borghese4. Pavel VI. (1963–78), pravo ime Giovanni Battista Montini, *26.9.1897 Concesio, †6.8.1978 Castel Gandolfo; dokončal drugi vatikanski koncil, prizadeval si je predvsem za spravo z vzhodno Cerkvijo, ohranjanje miru v svetu in reforme v Cerkvi. Potoval po vseh delih sveta, da bi izpričal svoje ekumensko poslanstvo. 1968 okrožnica Humanae vitae.
Dostopnost