• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
Združeni arabski emirati (uradno ime Dawlat al Amārāt al'Arabiyya al Muttaḥida), zveza sedmih manjših kneževin (emiratov) v jz. Aziji, na V Arabskega polotoka, ob Perzijskem in Omanskem zalivu; federacija meji na Katar, Saudovo Arabijo in Oman, vendar meje še niso dokončno določene.

časovni pas srednjeevropski čas + 3 ure
površina 83.600 km2, S–J 100–400 km, V–Z 550 km
prebivalstvo 2,4 mln. (75 % tujcev), 31 preb./km2, 29 preb./km2, letna rast 5,8 %, življenjska doba 74 let
glavno mesto Abu Dabi, 399.000 preb., na otoku pred obalo v Perzijskem zalivu
upravna razdelitev sedem emiratov
članstvo v organizacijah OZN (od 1971), Arabska liga, GCC, Skupni arabski trg, OPEC, OAPEC, OIC
uradni jezik arabski; sporazumevalni jezik angleščina
denarna enota dirham (oznaka AED)


Naravne razmere
Območje emiratov obsega nekdanjo Piratsko obalo – ravninsko primorje ob Perzijskem zalivu s plitvo obalo, ki ima številne zalive, peščene plitvine, čeri, koralne grebene in manjše otoke. Notranjost emiratov je dokaj enolična, s slanimi močvirji, suhimi stepami in puščavami, ki pripadajo že Veliki arabski puščavi. Potujoče peščene sipine pogosto ogrožajo oaze in mesta, zato skušajo z velikimi nasadi ustaviti širjenje puščave. Med redkimi oazami sta najpomembnejši oaza Al Buraymī na obmejnem območju in oaza Al Jiwā' j. od Abu Dabija. Na skrajnem V se razprostira s. obronek arabskega robnega gorovja Al Ḩajar (Omansko gorovje); tam je tudi 1127 m visok Jabal Adhan, najvišja vzpetina države. Podnebje je vroče in soparno, z izrazito skromno količino padavin, ki padejo najpogosteje v »zimski dobi« (običajno manj kot 100 mm na leto); dež največkrat izhlapi, še preden pade na površje. V poletnih mesecih se povprečne temperature dvignejo do 33 °C; podnevi so tudi višje od 45 °C, takrat je tudi običajno velika vlažnost. Včasih povzroča s. veter ohladitve, vendar hkrati prinaša tudi pesek in prah. Rastje je na puščavskem območju skrajno pičlo (trde trave in trnasto grmičevje); v oazah rastejo palme in evkalipti.

Prebivalstvo
V emiratih je zdaj samo še četrtina domačinov; pripadajo 40 različnim arabskim plemenom. Med doseljenimi prebivalci je največ Arabcev, kar 70 % jih je prišlo iz sosednjih dežel. Zlasti v mestih živi večje število zdomcev iz Indije, Pakistana, Irana in afriških držav. V državi živi tudi nekaj tisoč Evropejcev in Severnoameričanov. Po ocenah živi v puščavski notranjosti ok. 20.000 nomadov. Glede na geografske razmere je poseljen samo 1 % celotnega površja. Z več kot 80 % mestnega prebivalstva so emirati eno najbolj urbaniziranih ozemelj na svetu. Ok. 95 % prebivalcev je muslimanov (skoraj vsi so suniti). Od 1971 je v državi splošna šestletna šolska obveznost, vendar se še ni povsod uveljavila (delež nepismenih 25 %). Od 1974 je v Abu Dabiju univerza.

Državna ureditev
Federacijo sestavlja sedem avtonomnih emiratov: Abu Dabi, Ajmān, Dubaj, Al Fujayrah, Ra's al Khaymah, Ash Shāriqah in Umm al Qaywayn; ohranili so tradicionalne fevdalne oblike upravljanja (nimajo ljudskih poslancev, brez političnih strank). Najvišji organ federacije je vrhovni svet, sestavljen iz sedmih vladarjev emiratov. Ti iz svojih vrst izvolijo državnega poglavarja za mandatno obdobje petih let. Državni poglavar imenuje vlado federacije, ki opravlja administrativne naloge. Nekakšne vrste parlament brez neposrednih pooblastil odločanja je svetovalna skupščina s 40 poslanci; imenujejo jih vladarji emiratov. Zakonodaja in pravosodje sledita tradiciji islamskega prava (šeriat).

Združeni arabski emirati: preglednica (1995)

emirati površina prebivalcev
km2 (v 1000)
Abu Dabi 73.548 1010
Ajmān 250 96
Dubaj 3750 634
Al Fujayrah 1150 79
Ra's al Khaymah 1625 164
Ash Shāriqah 2500 397
Umm al Qaywayn 777 34
federacija 83.600 2414


Gospodarstvo
Federacija je zaradi dohodkov iz naftnega sektorja ena najbogatejših držav na svetu po BDP na prebivalca. Gospodarske razlike med emirati so zelo velike, saj med sedmimi emirati črpajo nafto samo v štirih. Kmetijstvo ima majhen pomen. Samo na območju oaz in namakalnih površinah pridelujejo v omejenih količinah zelenjavo (posebej paradižnik in zelje) in sadje (dateljni, melone). Poleg prevladujoče tradicionalne nomadske živinoreje je pomembna predvsem reja kokoši. Obalni ribolov je glavni vir dohodkov v emiratih 'Ajmān in Umm al Qaywayn. Zveza emiratov je med štirimi najbogatejšimi naftnimi državami na svetu. Največje količine nafte načrpajo v Abu Dabiju, sledita Dubaj in Ash Shāriqah. V blagovnem izvozu države je vrednost nafte več kot 90 %. Prodaja nafte in (v vse večji meri) zemeljskega plina je ustvarila velike devizne prihodke (črpanje nafte se je začelo v Abu Dabiju 1958), s katerimi so v nekdaj nepomembnem primorju zgradili sodobna mestna naselja z raznovrstno storitveno dejavnostjo in industrijskimi obrati (mdr. predelava nafte in zemeljskega plina, predelava kovin in proizvodnja gradbenega materiala). Prevladujejo pa majhna industrijska podjetja živilske industrije in rokodelski obrati. 90 % vseh zaposlenih so tujci. Probleme zaradi pomanjkanja sladke vode rešujejo z napravami za razsoljevanje morske vode.
Železniškega omrežja v državi ni, zato pa povezuje emirate sodobno cestno omrežje s številnimi hitrimi povezavami. Štiri najpomembnejša pristanišča so Port Said v Abu Dabiju, Mina Rashīd in Mina Jebel Ali v Dubaju ter Port Khaled v emiratu Ash Shāriqah. Mednarodna letališča so v petih emiratih. Turizem ima za zdaj še majhen pomen, vendar se hitro razvija, predvsem v emiratih Dubaj, Ash Shāriqah in Al Fujaryah.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 51,4 mlr. USD, 21.420 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena) kmetijstvo 3 %, industrija 46 %, storitvene dejavnosti 51 %
uvoz (2000, ocena) 28,6 mlr. USD
izvoz (2000, ocena) 47,6 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena) 12,6 mlr. USD


Zgodovina
V 8. st. je islamska sekta haridžitov v primorju ustanovila državo; 9.–11. st. je območje pripadalo državi šiitskih karmatov. Na koncu 18. st. so se šejkati na t. i. Piratski obali uprli poskusom Velike Britanije, da bi tam ustanovili oporišče za nadzor nad pomorsko prometno potjo v Indijo. Po več spopadih so 1853 podpisali pogodbo o večnem premirju med Veliko Britanijo in sedmimi šejkati, ki so zdaj povezani v federacijo. Tako je nastal t. i. Pogodbeni Oman (Trucial Oman), nad katerim je imela protektorat Velika Britanija. Po izteku pogodbe o protektoratu in umiku britanskih enot je šest emiratov 2.12.1971 razglasilo neodvisno federacijo, 1972 se je pridružil še sedmi emirat Ra's al Khaymah. Od 1971 je državni poglavar šejk iz Abu Dabija Zaid Bin Sultan Al Nahayan, ki je dohodke naftnih družb uporabil za obsežne razvojne državne programe. V prvi zalivski vojni (1980–88) so emirati podprli Irak; po invaziji iraške vojske avgusta 1990 v Kuvajt pa so podprli mednarodne enote pod vodstvom ZDA. 1994 so Združeni arabski emirati podpisali obrambni sporazum z ZDA; 2003 so podprli napad na Irak.

Sorodna gesla: Abu Dabi | Ajmān | Al Fujayrah | Arabske pogodbene države | Ash Shāriqah | Dubaj | karmati | Piratska obala | Ra's al Khaymah | Umm al Qaywayn | Velika arabska puščava | zalivske države


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek