menjavanje rodov, pri številnih rastlinskih in živalskih vrstah redno menjavanje dveh, redkeje tudi treh rodov z razl. načinom razmnoževanja in razl. videzom. Eden od rodov se ves čas razmnožuje spolno, druga dva pa z nespolnimi kličnimi celicami (agametami, sporami), partenogenetsko (partenogeneza) ali vegetativno (brstenje). Glede na biološke razlike med rodovi več tipov menjavanja rodov: 1. heterofazno menjavanje rodov: rodovi so izmenoma haploidni in diploidni. Ta tip je pogost pri nižjih rastlinah (algah, glivah, mahovih, praprotnicah), v spremenjeni obliki tudi pri vseh cvetnicah; pri živalih je redek (luknjičarke). Oba rodova sta si lahko po zunanjosti podobna, vendar pa sta večinoma razl. V skrajnem primeru je eden od njiju mikroskopsko majhen in okrnel (tako haploidni rod cvetnic); 2. sekundarno menjavanje rodov: oba rodova imata enako jedrno fazo, tj. enako število kromosomov; menjava se dopolni med rodovi s spolnim in vegetativnim razmnoževanjem (metageneza), rodovi, ki potrebujejo oploditev, in takšnimi, ki poznajo partenogenezo (heterogonija). Metageneza je npr. menjava med rodom polipov in meduz pri mnogih ožigalkarjih ali menjava pri salpah; heterogonijo poznajo listne ušice, vodne bolhe in kotačniki.
Dostopnost