Stefan [štéfan], Jožef, slovensko-avstrijski fizik, *24.3.1835 Celovec, †7.1.1893 Dunaj; kot dijak celovške gimnazije in študent matematike in fizike na Dunaju (1850–59) pisal ter objavljal slovenske pesmi in prozna, večinoma poljudnoznanstvena dela. Pred Levstikom izdelal zaokrožen slovenski literarni načrt (poudarjal predvsem poučna dela). Po doktoratu (1858) se je povsem posvetil fiziki, 1863 postal najmlajši redni univerzitetni profesor v Avstriji, pozneje tudi rektor in dekan, vodil univerzitetni fizikalni inštitut. 1865 postal redni član avstrijske akademije znanosti in 1885 njen podpredsednik. Raziskoval mehaniko, optiko, akustiko, magnetizem in elektriko, najpomembnejši pa je njegov dosežek v kaloriki: 1879 odkritje zakona o sevanju (njegov študent in naslednik L. E. Boltzmann je 1884 Stefanov zakon teoretično utemeljil, zato tudi poimenovanje Stefan-Boltzmannov zakon). 1883 je bil Stefan na mednarodni razstavi elektrotehnike na Dunaju predsednik znanstvene komisije in je pomembno prispeval k znanstveni utemeljitvi tedaj mlade tehnične panoge. Zasnoval avstrijsko fizikalno šolo (v okviru Avstrije pred prvo svetovno vojno); po njem se imenuje največja raziskovalna ustanova v Sloveniji – Institut Jožef Stefan (IJS).