zrakoplov, letalnik, lažji od zraka; napolnjen je z lahkim plinom (vodik ali helij), v zraku ga drži aerostatični vzgon. V 19. st. se je razvil iz balona s toplim zrakom. Manjši zračni upor so dosegli z ozko in podolgovato obliko (podobno cigari), v vzdolžni smeri pa ga poganja motor s propelerjem. Mehki zrakoplov (Parsevalov zrakoplov) je brez ogrodja, njegovo obliko pa določa tlak v notranjosti neprepustnega ovoja. Poltogi zrakoplov je z notranje strani balonskega ovoja vzdolžno okrepljen; s tem preprečijo njegovo ukrivljanje. Togi zrakoplov (F. von Zeppelin) sestavlja togo ogrodje iz lahke kovine. Z zunanje strani ga obdaja ovoj, v njegovi notranjosti pa so neprepustne vreče, napolnjene s plinom. Ob zadku ima vodoravno in navpično ploskev za stabiliziranje in krmarjenje v letu. Na spodnji del trupa so pritrjeni motorji. Prostor za posadko, potnike in tovor je v gondoli in v trupu na spodnji strani zrakoplova. Prvi cepelin je vzletel 1900 z Bodenskega jezera. Med prvo svetovno vojno so zrakoplove uporabljali za izvidništvo in bombardiranje. Do druge svetovne vojne so jih veliko uporabljali za potniški in tovorni promet. 590-krat so leteli prek Atlantika in prepotovali več kot 1,500.000 km. Največji (245 m dolg) je bil nemški zrakoplov Hindenburg; 1937 je eksplodiral med pristajanjem v New Yorku. Po tej nesreči so zrakoplovi, polnjeni z vodikom, prepovedani. Razvoj letal je pomen zrakoplovov zelo zmanjšal. Mehke zrakoplove (blimp) uporabljajo v reklamne namene. 1989 so v nemški tovarni Zeppelinwerke v Friedrichshafnu začeli načrtovati in 1995 graditi cepelin NT; dolg je 70 m, tehta 7 t, dosega 140 km/h, uporabljajo pa ga za prevoz turistov.
Dostopnost