preklopna vezja, elektronska vezja, ki lahko na vsaki od svojih izhodnih sponk dosežejo bodisi stanje z visoko napetostjo ali stanje z nizko napetostjo. Ločimo dve pomembni skupini: logična in časovna vezja. Glede na način preklopa, ki spremeni stanje pri izhodu, razlikujemo: 1. astabilno preklopno vezje (multivibrator); to se samo v enakomernih presledkih preklaplja iz enega stanja v drugo (npr. za srčne spodbujevalnike, utripalnike); 2. bistabilno preklopno vezje (flipflop) ima dve stabilni stanji; preklaplja ga zunanji (sprožilni ali vpisovalni) impulz (za elektronske števce, polprevodniške pomnilnike); 3. monostabilno preklopno vezje (monoflop) ima eno stabilno in eno nestabilno stanje. Zunanji impulz ga iz stabilnega preklopi v nestabilno stanje, po določenem času pa se sam vrne v stabilno (za generatorje impulzov, zakasnilne člene). Preklopna vezja vsebujejo aktivne nelinearne komponente (elektronke, tranzistorji) – te preklapljajo med stanji – ter pasivne linearne komponente (kondenzatorje, upore); ti pri astabilnem preklopnem vezju določajo frekvenco nihanja, pri monostabilnem preklopnem vezju pa čas zakasnitve.
Dostopnost