steznik, tesno oprijet del ženskega spodnjega perila, ki stisne in oblikuje telo; naslednik životca (15. st.). Izvira iz 17. st. Takrat je bil iz grobega platna ali bombaža, pogosto ojačenega s kitovo kostjo. Segal je do pasu. V 18. in 19. st. so bile v steznik všite kitove kosti oz. številne paličice. Spredaj ali zadaj se je tesno zavezoval. Steznik so nosili pod obleko, pogosto tudi nad tanko bombažno ali muslinasto srajco. Ok. 1850 so mu zelo nasprotovali, saj so zaradi zategovanja nastajale poškodbe. Na začetku 20. st. so se nekateri modni kreatorji zavzemali za odpravo steznika. V tistem času so koščeni steznik nadomestili s tankim raztegljivim steznikom. Ta je stanjšal pas, a se ni zajedal v telo.

Sorodna gesla: reformirana oblačila | talja | životec


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek