cedra (Cedrus), velik dolgoživ (do 3000 let) iglavec, razširjen samo na goratih območjih nekaterih sredozemskih dežel in v visokih dolinah Himalajskega pogorja; iglice poganjajo podobno kot pri macesnu v šopkih na kratkih poganjkih, a so zimzeleni; storži so sodčkaste oblike, pokončni, zrelim (po treh letih) odpadejo luske; veje so razporejene v razločnih nadstropjih, mlada cedra ima piramidasto krošnjo. Do 40 m visoka libanonska cedra (Cedrus libani) je državni simbol Libanona (upodobljena je na zastavi in grbu), zato je zavarovana in jo sadijo; podobna je atlaška ali atlantska cedra (Cedrus atlantica), ki uspeva v gorah Alžirije in Maroka; obe vrsti sta v Evropi cenjeni okrasni drevesi. Sorazmerno nizke rasti je na Cipru endemična vrsta Cedrus brevifolia s kratkimi iglicami; himalajska cedra (Cedrus deodara) ima viseče veje. Les cedre je svetlordeč do sivorjav, odporen, fino strukturiran, zelo trajen, trden, ima aromatičen vonj, drobno teksturo in se dobro obdeluje (ρ12 ≈ 500 kg/m3); za notranjo opremo, pohištvo, gradbeni les. Številne iglavce in listavce so zaradi vonja, zlasti v angleški in ameriški trgovini z lesom, zavajajoče poimenovali cedra, npr. western red cedar (Thuja plicata, klek), port orford cedar (Chamaecyparis lawsoniana, pacipresa) in vrste iz rodu Cedrela (cedro).
Dostopnost