odmev,
1. fizika: zvok, ki se po odboju vrne do izvira v času, ko osnovni zvok še ni prenehal (izzvenevanje). Zaradi majhne časovne razlike odmeva ne zaznamo ločeno od osnovnega zvoka, ampak kot podaljšan osnovni zvok. Slišimo ga npr. v zaprtih prostorih (katedrale, podzemne jame), kjer so si stene dovolj blizu; podoben pojav je jek.

Sorodna gesla: jek | odboj | odmevnica | ultrazvok
2. elektrotehnika: del signala, ki se zaradi odboja vrne k svojemu izviru. V informacijski tehniki oz. pri prenosu podatkov po kablih odmev zelo moti, ker povzroča interference med signali; oslabijo ga s t. i. ehozaporami. V radijski tehniki z ustrezno oblikovanimi in ozko usmerjenimi antenami zelo zmanjšajo njegov vpliv.

Sorodna gesla: odboj | signal | usmerjena antena
3. zoologija: orientacija po odmevu, vrsta orientacije pri nekaterih živalih, ki oddajajo ultrazvočne valove; če valovi zadenejo na oviro ali plen, spoznajo živali to po odmevu, ki se vrne. Tovrstno orientacijo netopirjev je odkril L. Spallanzani; tudi delfini in redke vrste ptic (tolsti lastovičniki in salangani).

Sorodna gesla: orientacija | Spallanzani, Lazzaro | ultrazvočna orientacija


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek