zobovje, skupek zob pri vretenčarjih. Pri večini rib, dvoživk in plazilcev je zobovje sestavljeno iz istovrstnih zob (homodontno zobovje), ki so le površinsko vsajeni v kost (akrodontno zobovje) in jih po izpadu lahko tudi po večkrat nadomestijo drugi (polifiodontija); ptiči in želve nimajo zob (anodontija). Pri sesalcih tiči zobna korenina v zobnici čeljustničnega odrastka (tekodontno zobovje), oblika zob je razl. (heterodontno zobovje): sekalci (incisivi), podočniki (canini), sprednji in zadnji ličniki (praemolares) ter kočniki (molares). Število in vrsto zob ponazorimo z zobno formulo, vsakič za zgornjo in spodnjo čeljust na eni strani, kar nam kaže tale primer: kočniki imajo lahko obliko širokih žvekalcev (npr. pri rastlinojedcih) ali koničastih deračev (npr. pri zvereh). Posebna oblika sekalcev so tudi slonji okli. Pri sesalcih mlečnemu zobovju sledi drugo, stalno zobovje (difiodontija); človeško mlečno zobovje je sestavljeno iz 20 zob (manjkajo kočniki), stalno zobovje pa iz 32 zob; zadnji kočniki pogosto izrastejo šele pri odraslem človeku (modrostni zobje, dentes serotini).
Dostopnost