Govekar, Fran, slovenski pripovednik, dramatik, kritik in gledališki ravnatelj, *9.12.1871 Ig, †31.3.1949 Ljubljana; 1898–1912 je na različnih delovnih področjih deloval v Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani, bil njegov tajnik, intendant, dramaturg in 1908–12 ravnatelj. Odločilno je vplival na repertoarno politiko gledališča v tem obdobju, dajal prednost nezahtevni ljudski dramatiki in se zapletel v spor s Cankarjem. Vseeno pa je za protiutež predstavil ljubljanskemu občinstvu tudi prave evropske dramatike, Tolstoja, Gorkega, Čehova, Maeterlincka, Wilda, Hauptmanna itn. – Tudi sam je pisal: črtice in novele (Sama svoja, LZ 1895, O te ženske, 1897), sentimentalna povest (Ljubezen in rodoljubje, 1897), sodobni roman po naturalističnih zgledih (V krvi, LZ 1896) in zgodovinski roman iz časa narodnega preporoda (Svitanje, 1921). Dramatiziral Jurčičeve pripovedi (Rokovnjači, 1899, Deseti brat, 1901) in Levstikovo povest Martin Krpan (1905), izviren pa je v drami o zdravnikovem uporu Cerkvi Grča (1910).
Dostopnost