Indijski ocean, najmanjši od treh oceanov, med Afriko, Azijo, Avstralijo in Antarktiko; meja proti Atlantiku je poldnevnik na 20° vzhodne zemljepisne dolžine, proti Tihemu oceanu na 147° vzhodne zemljepisne dolžine; 74,1 mln. km2, globok povprečno 3900 m, največja globina 7445 m. Stranska morja: Rdeče morje, Adenski zaliv, Arabsko morje, Perzijski zaliv, Omanski zaliv, Lakadivsko morje, Bengalski zaliv, Andamansko morje, Mozambiški preliv, Veliki avstralski zaliv. Maldivski in Srednji indijskooceanski hrbet ga delita na Zahodno indijskooceansko in Vzhodno indijskooceansko kotanjo. Zahodna obsega Omansko kotlino (globoka do 4153 m), hrbet Murray, Arabsko kotlino (do 5875 m), Arabski indijskooceanski hrbet, Somalsko kotlino (do 5824 m), Maskarenski hrbet, Maskarensko kotlino (do 5349 m), Madagaskarsko kotlino (6400 m), Madagaskarski hrbet, Natalsko kotlino (5778 m), Jugozahodni indijskooceanski hrbet in Jugozahodno indijskooceansko kotlino (5440 m); Vzhodnoindijska kotanja obsega Srednjo indijskooceansko kotlino (6090 m), Vzhodni indijskooceanski hrbet, Kokoško kotlino (6335 m), Severozahodno avstralsko kotlino (Javanski jarek z globeljo Planet, 7455 m), Severnoavstralsko kotlino (do 6350 m), Zahodnoavstralski hrbet in Jugovzhodno indijskooceansko kotlino (globel Diamantina, 6857 m). V j. delu Indijskega oceana so Crozetski hrbet, Atlantsko-indijskooceanska antarktična kotlina (6972 m), Kerguelenov hrbet, Indijskooceanski antarktični hrbet, Indijskooceanska antarktična kotlina (do 6089 m). Morski tokovi: ekvatorialni sistem morskih tokov in Somalski tok se pod vplivom monsuna z letnimi časi močno spreminjata; j. od ekvatorja sklenjen krožni tok: Južni ekvatorialni, Mozambiški, Agulhaški tok, Antarktični krožni tok, Zahodnoavstralski tok.
Dostopnost