kmečka vojna (nemška kmečka vojna), kmečki upor v srednji in južni Nemčiji 1524/25 proti zbiranju moči v rokah deželnih gospodov; največja ljudska vstaja v nemški zgodovini nasploh, imenovana tudi »vstaja preprostega človeka« oz. »zgodnja meščanska revolucija«. Vedno več kmečkih uporov v Nemčiji že od sredine 15. st. naprej, ker pa so bili omejeni na posamezne kraje ali pokrajine, so jih hitro zatrli. Med reformacijo so dobile kmečke reformatorske težnje nov polet. V začetku 1525 so razširili letak z »dvanajstimi členi švabskih kmetov«; sklicevali so se na Sveto pismo in se zavzemali za temeljito odpravo fevdalnih dajatev in bremen (npr. tlake). Od marca 1525 so na Švabskem in Frankovskem načrtno ropali samostane in plemiške posesti. Skrajne religiozne razsežnosti je dobila kmečka vojna v Turingiji pod vodstvom Th. Münzerja. Vrhunec in prelom v vojni pa je pomenil sklic kmečkega parlamenta v Heilbronnu (25. maj); zahtevali so tudi novo ureditev cesarstva. V maju in juniju je bil upor zaradi slabega sodelovanja in vojaške neizkušenosti upornikov hitro zadušen. V vojni so največ pridobili deželni knezi: zelo se je povečala njihova moč. V Avstriji tako imenujejo upor zgornjeavstrijskih protestantskih kmetov proti Bavarski 1625/26; tej je bila dežela zastavljena 1620. Po začetnih uspehih so kmetje proti koncu leta doživeli popoln poraz. V Švici je do upora gospodarsko, socialno in politično zatiranih švicarskih kmetov proti aristokratski oblasti stanov prišlo 1653. Po vojaškem zatrtju gibanja so se predvsem mesta Basel, Bern in Luzern krvavo maščevala svojim podložnikom.
Dostopnost