izmenični tok, električni tok, katerega smer in jakost se časovno periodično spreminjata, navadno v obliki sinusne funkcije (nasprotno enosmerni tok). Za energijsko oskrbo se v Evropi uporablja izmenični tok s frekvenco 50 Hz (v ZDA 60 Hz, električna železnica 162/3 Hz). Običajna napetost za gospodinjstva je 230 V (nekdaj 220 V), napetost vrtilnega toka pa 400 V (nekdaj 380 V). Izmenični tokovi visokih frekvenc do več GHz se uporabljajo pri indukcijskih pečeh, napravah za diatermijo in v elektronskih telekomunikacijah (radio, televizija). Izmenični tok je mogoče v nasprotju z enosmernim tokom transformirati na višje ali nižje napetosti (transformator) in s tem prilagoditi razl. uporabam, posebej ugoden je prenos na velike razdalje z majhnimi izgubami (oskrba z elektriko). S povezavo treh fazno premaknjenih izmeničnih tokov nastane vrtilni tok.

Sorodna gesla: betatron | diatermija | Dolivo-Dobrovolski, Mihail Osipovič | dušilka | efektiven | električni števec | električni tok | enofazni tok | enosmerni tok | frekvenca | indukcijska peč | izguba | kožni pojav | nihanje | oskrba z elektriko | pretvornik | telegrafija | telekomunikacije | transformator | usmernik | vrtilni tok


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek