rok,
1. splošno: natančno omejeno trajanje, določeno za kaj.

Sorodna gesla: termin
2. pravo: določen trenutek ali čas, s katerim so povezani nastanek ali prenehanje pravice, izpolnitev obveznosti ali procesno dejanje. Pri odloženem (suspenzivnem) roku so posledice odmaknjene do trenutka, ko se rok izteče, pri razveznem (resolutivnem) roku pa pravno razmerje preneha, ko se rok izteče. Zakonski rok je določen z zakonom in ga načeloma ni mogoče podaljšati (prekluzivni), pravica je praviloma izgubljena, razen če je zaradi upravičenih razlogov dopuščena vrnitev v prejšnje stanje; sodni rok določi sodišče in ga sodišče tudi lahko podaljša.

Sorodna gesla: karenca | prekinitev postopka | vrnitev v prejšnje stanje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek