Posarje (Saarland [zárland-], Saargebiet [zárgebit]), nemška zvezna dežela, 2570 km2, 1,1 mln. preb., glavno mesto Saarbrücken. Prevladuje valovito hribovje ob rekah Saar in Nahe (Pfälzer Bergland), na S se navezuje na j. odrastke Hunsrücka. Debele plasti črnega premoga potekajo v isti smeri kot slemenitev hribovja, ki se razteza od Saarbrückna do Neunkirchna, v smeri JZ–SV; jv. od njega in vzdolž doline Saara so rodovitnejša območja (podlaga iz školjkastih apnencev), ki sodijo k lorenski stopnjasti pokrajini; na podlagi iz pisanih peščenjakov prevladuje gozd. Poleg zvezne dežele Severno Porenje-Vestfalija in mestnih zveznih dežel Berlin, Hamburg, Bremen je Posarje najgosteje poseljena nemška zvezna dežela (420 preb./km2), ok. 80 % je mestnega prebivalstva; številna majhna mesta. – Univerza (ustanovljena 1947/48), visoka šola za glasbo, nekaj višjih šol; vse v Saarbrücknu. Zelo industrializirano območje, predvsem težka industrija, nahajališča črnega premoga med reko Saar in Neunkirchnom; metalurški obrati (Dillingen, Neukirchen, Völklingen, dva v Saarbrücknu, Sankt Ingbert), predelava železa: izdelava jeklenih konstrukcij, strojna industrija, žičarne, izdelovanje cevi; kemijska, steklarska, živilska, tekstilna, obutvena, cementna, elektroindustrija. Posarje je gospodarsko povezano z Loreno, Luksemburgom, območji na V (industrijsko območje okoli mest Mannheim, Ludwigshafen am Rhein). Pomembna je povezava s prekopom Marna–Ren (Saar).
Zgodovina: Posarje je nastalo na podlagi versajske mirovne pogodbe. 10.1.1920 je prišlo pod nadzor komisije Društva narodov. Premogovniki z vsemi napravami so pripadli Franciji. O dokončnem statusu Posarja naj bi po 15 letih odločili prebivalci na plebiscitu. 1935 je več kot 90 % prebivalcev glasovalo za priključitev večine ozemlja k Nemčiji. Ta je odkupila premogovnike za 900 mln. frankov. Po drugi svetovni vojni so Posarje zasedli Francozi, 1946 vzpostavili mejo z Nemčijo in dopolnili ustavo; predvidevala je gospodarsko unijo avtonomnega Posarja s Francijo. 1947 je posarski deželni zbor to sprejel. Francija in ZRN sta se v pariških pogodbah oktobra 1954 dogovorili za evropeizacijo Posarja (t. i. posarski statut). Prebivalci 1955 statuta niso potrdili, zato je Francija 1956 privolila v priključitev območja k ZRN. 1.1.1957 je Posarje postalo deseta zvezna dežela ZRN.
Dostopnost