• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
Luksemburg (uradno ime Grand-Duché de Luxembourg [francosko], Großherzogtum Luxemburg [nemško], Groussherzogtom Lëtzebuerg [luksemburško], Velika vojvodina Luksemburg), žepna država na Z srednje Evrope.

časovni pas srednjeevropski čas, poletni čas
površina 2586 km2, S–J 82 km, V–Z 57 km
prebivalstvo 442.000, 172 preb./km2, letna rast 1,23 %, življenjska doba 77 let
glavno mesto Luxembourg, 76.000 preb., 230–380 m nad morjem, ob reki Alzette
upravna razdelitev 12 kantonov
članstvo v organizacijah OZN (od 1945, ustanovni član), Beneluks, Svet Evrope, EU, OECD, ZEU, OVSE, NATO
uradni jezik francoščina, nemščina, od 1984 luksemburščina (mozelskofrankovsko narečje)
denarna enota evro (oznaka EUR)


Naravne razmere
Luksemburg leži med Nemčijo, Belgijo in Francijo in se deli na dve pokrajinski enoti. Na S je pokrajina Ösling, ki zavzema tretjino državnega ozemlja in spada k uravnanim sredogorskim Ardenom (400–500 m nad morjem) z globoko vrezanimi dolinami rek Our, Clervé, Sûre; na skrajnem S je najvišji vrh Buurgplaatz (559 m). Na J je rodovitna gričevnata pokrajina Gutland (250 m nad morjem), ki spada k stopnjasti pokrajini francoske Lorene in leži na obrobju Pariške kotline. Na JV poteka po reki Mozeli meja z Nemčijo. Na S so bogata nahajališča rud v plasteh peščenjakov in apnencev. Za podnebje so značilni celinski in oceanski vplivi; povprečna poletna temperatura ok. 17 °C, povprečna zimska temperatura 1 °C; letna količina padavin 700–900 mm. Na S, v pokrajini Ösling, je podnebje ostrejše, značilen je gozd (hrast, bukev), na J, v pokrajini Gutland, prevladuje kmetijstvo.

Prebivalstvo
Luksemburžani so potomci mozelskih Frankov, so germanskega rodu in govorijo posebno narečje. Luksemburg je najmanjša država EU, v njem živi veliko tujcev, predvsem Portugalcev, Italijanov, Francozov, naseljenih na industrijskih območjih na J države in v glavnem mestu. Za Luksemburg je enako kot za vse industrializirane države EU značilna nizka rodnost, nazadovanje števila prebivalcev je doslej omilila razmeroma visoka rodnost priseljencev. Približno dve tretjini prebivalcev živita na industrializiranih območjih in v glavnem mestu. Kar 96 % Luksemburžanov je katoličanov, poleg teh so v državi še protestantske in judovski skupnosti. Obvezno šolanje traja devet let, učni jezik je nemščina, od drugega razreda tudi francoščina. Luksemburg nima popolne univerze; visokošolski študij je z državno subvencijo mogoč v sosednjih državah.

Državna ureditev
Po večkrat dopolnjeni ustavi iz 1868 je Luksemburg ustavna dedna monarhija, utemeljena na parlamentarni demokraciji. Vodi jo nadvojvoda, ki ima pomemben formalnopravni položaj; je vrhovni poveljnik oboroženih sil, ima pravico predlagati zakone in pravico veta pri njihovem sprejemanju, lahko razpusti parlament. Zakonodajno oblast ima parlament ali poslanska zbornica, katere člani so voljeni za pet let po proporcionalnem načelu. Vlado imenuje nadvojvoda, odgovorna je parlamentu. Državni svet, ki ga sestavlja 21 dosmrtno imenovanih članov, je svetovalno telo (presoja npr. zakonske predloge). Temelj pravne ureditve je Code Napoléon; najvišjo sodno oblast ima vrhovno sodišče, podrejena so mu okrožna in mirovna sodišča.

Gospodarstvo
Gospodarstvo Luksemburga, ki je ena najbolj razvitih držav na svetu, temelji na razvejenih storitvenih dejavnostih. Prej je temeljilo na težki industriji. 4 % aktivnega prebivalstva je zaposlenega v kmetijstvu, slaba polovica ozemlja so kmetijske površine. Prevladujeta živinoreja (predvsem v pokrajini Ösling) in proizvodnja krmil, sledi pridelovanje žita in okopavin, v dolini Mozele vinogradništvo. Pomembno pri razvoju države je bilo rudarstvo na J, podlaga za železarstvo in jeklarstvo. Čeprav je svetovna jeklarska industrija v težavah in so v Luksemburgu nehali kopati rudo, je proizvodnja jekla še vedno zelo pomembna; 40 % blaga, ki ga Luksemburg izvozi, proizvede jeklarstvo, v njem pa dela tretjina zaposlenih v industriji. S politiko gospodarskega preoblikovanja so bila zagotovljena nova delovna mesta v drugih gospodarskih panogah, predvsem v kemijski industriji (izdelki iz umetnih snovi), keramični industriji, sestavljanju tovornih vozil, gumarski, tekstilni, živilski industriji, mednarodne družbe so tam odprle številne obrate. Ker Luksemburg leži v središču EU, se je razvil v pomembno finančno in upravno središče; v glavnem mestu so sedeži velikih bank, zavarovalnic, holdingov in uradov EU. Tam je zaposlenih tudi veliko dnevnih migrantov iz sosednjih držav. Je tranzitna država, vključena v prometno omrežje srednje in zahodne Evrope. Plovna je le reka Mozela, speljana po prekopu; rečno pristanišče Mertert. Mednarodno letališče Findel leži v neposredni bližini glavnega mesta. Pomemben je turizem, značilen kratek čas bivanja.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 17,4 mlr. USD, 39.470 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena) kmetijstvo 1 %, industrija 30 %, storitvene dejavnosti 69 %
uvoz (2000) 10,25 mlr. USD
izvoz (2000) 7,85 mlr. USD


Zgodovina
Poznejšo grofijo Luksemburg je na ozemlju zgornje Lotaringije po pridobitvi Lützelburga (963) utemeljil grof Siegfried. Cesar Henrik VII. je luksemburškim grofom v začetku 14. st. pomagal pridobiti evropsko veljavo. 1441 je bil Luksemburg, ki je 1354 postal vojvodina, prodan vojvodini Burgundiji, z dedovanjem so ga nato dobili Nizozemci, 1482 Habsburžani, 1555 pa njihova španska veja. S pirenejskim mirom (1659) je ozemlje j. od črte Thionville–Montmédy pripadlo Francozom; po ponovnih združitvah (reunijah) je 1684–97 Francija dobila vso vojvodino. 1714 je skupaj s Špansko Nizozemsko postala habsburška. Sledili sta revolucija in francoska zasedba, ta je bila formalizirana z mirovno pogodbo v Lunévillu (1801). 1815 se je velika vojvodina povezala v personalno unijo z Nizozemsko, hkrati je bila sprejeta v Nemško zvezo. Po udeležbi v belgijski revoluciji 1830 se je prostovoljno priključila k novi državi, 1839 so z., valonske dele pripisali Belgiji. 1842 je Luksemburg vstopil v prusko carinsko zvezo, ob razpustitvi Nemške zveze 1866 pa postal samostojna država. Poskus nizozemske prodaje Luksemburga Franciji se je zaradi posredovanja O. Bismarcka izjalovil, londonska konferenca istega leta (1867) je vprašanje rešila z razglasitvijo trajne nevtralnosti Luksemburga. Ne glede na to je v nemški carinski zvezi ostal vse do 1919. V drugi svetovni vojni so ga zasedle nemške čete. Po vojni so Luksemburžani obnovili trgovsko zvezo z Belgijo (sklenjena 1921), 1947 se ji je pridružila še Nizozemska (Beneluks). Nevtralnosti se je Luksemburg odpovedal z vstopom v NATO. Od 1964 vodi državo nadvojvoda Jean I., ki je 2000 oblast predal sinu Henriju. Julija 1992 je parlament ratificiral maastrichtski sporazum o EU, veljati je začel novembra 1993. Tujcem iz EU, ki živijo v Luksemburgu (27 % prebivalcev), zagotavlja komunalno volilno pravico. Od 1994 je predsednik vlade J.-C. Juncker, od volitev 1999 vodi desnosredinsko vladno koalicijo.

Sorodna gesla: Beneluks | Bismarck, Otto | Gutland | Henrik VII. | Jean I. | Juncker, Jean-Claude | leceburški jezik | Luxembourg | Nemška zveza | Ösling | pirenejski mir | veliki vojvoda


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek