bibliografija [grško, ‘seznam knjig’], označevanje in popisovanje tiskanih del po časovnih, geografskih, tematskih ali drugih kriterijih ter urejen seznam teh del oz. veda o tem. Glede na razl. vidike popisovanja poznamo mednarodne in narodne oz. nacionalne bibliografije, splošne, posebne in strokovne bibliografije, retrospektivne, abecedne in kronološke bibliografije, kumulativne in tekoče bibliografije, enkratne in periodične bibliografije itd. V Sloveniji je prvi popis slovenskih knjig 1561 izdal P. Trubar, nato J. V. Valvasor, M. Pohlin in 1831 M. Čop; letne slovenske bibliografije od 1868; 1903–05 je F. Simončič izdal Slovensko bibliografijo I. Knjige (1550–1900), kjer je abecedni popis piscev in naslovov knjig, geografskih kart, muzikalij in časopisja; 1937 je J. Šlebinger izdal bibliografijo slovenske periodike 1797–36. Po drugi svetovni vojni je bil v Narodni in univerzitetni knjižnici ustanovljen bibliografski oddelek, ki pripravlja tekočo slovensko bibliografijo (knjig, periodike, člankov); zdaj je dostopna tudi po računalniški mreži in na kompaktni plošči; tiskane so tudi številne, vsebinsko različne tematske bibliografije.
Dostopnost