Bernhard [bêrnhard-], Thomas, avstrijski pisatelj, *10.2.1931 Heerlen, †12.2.1989 Gmunden; v tehniki nepretrganega miselnega toka prikazoval like, izpostavljene duševnemu in telesnemu propadu; morbidnost knjižnih oseb povezoval z Avstrijci; prevladujoča bolezenska tematika vsebuje avtobiografske prvine; po liriki pod vplivom G. Trakla; drame (Praznik za Borisa, Ein Fest für Boris, 1970, Ignorant in blaznež, Der Ignorant und der Wahnsinnige, 1972, Moč navade, Die Macht der Gewohnheit, 1974); romani (Zmrzal, Frost, 1963, Zmeda, Verstörung, 1967, Apnišče, Das Kalkwerk, 1970, Korektura, Korrektur, 1975); pripovedi (Na drevesni meji, An der Baumgrenze, 1969).

Druga dela: avtobiografija Vzrok, Klet, Dih, Hlad, Otrok (Die Ursache, Der Keller, Der Atem, Die Kälte, Das Kind, 5 delov, 1975–82; sl. 1989–99), Minetti (1977), Posnemovalec glasov (Der Stimmenimitator, 1978), Beton (1982), Wittgensteinov nečak (Wittgensteins Neffe, 1982), Sečnja (Holzfällen, 1984; sl. 1993), Izbris : razpad (Auslöschung, 1986; sl. 1994), Heldenplatz (1988).

Sorodna gesla: avstrijska književnost | nemška književnost | Peymann, Claus | Trakl, Georg


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek