statolit [grško],
1. zoologija: težko peščeno zrno, zrno kalcija ali organske snovi v mehurčkih statociste (napolnjeni so z vodo), pri mnogih živalih (polžih, školjkah, kolobarnikih, vrtinčarjih, meduzah, rakih itd.) organ za ravnotežje (ravnotežni čut). Statolit se dotika skupine čutnic s čutilnimi dlačicami. Če žival spremeni lego, se statolit premakne in vzdraži čutilne dlačice. Ta strižni dražljaj izzove kompenzacijski premik živali; statolit je torej pomemben za ohranjanje telesne lege v prostoru.

Sorodna gesla: ravnotežni čut
2. botanika: vključki rastlinskih celic, posebej škrobna zrnca v koreninski čepici in delih stebla, morda tudi delci, ki jih s svetlobnim mikroskopom ne moremo videti.

Sorodna gesla: statolitna teorija


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek