občutek, primarni doživljaj, ki ga izzove delovanje zunanjega ali notranjega dražljaja. Občutek je posledica vzburjenja čutil in ustreznih živčnih celic v možganih; delimo jih glede na čutila (npr. občutek vida, sluha). Občutke je raziskovala psihologija 19. st.; razumela jih je kot elemente zaznave (psihologija elementov); v širšem pomenu občutek pomeni čustvo.

Sorodna gesla: čas | psihologija elementov | zaznavanje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek