industrijska revolucija, obdobje gospodarskih in družbenih sprememb kot posledica tehničnih iznajdb. Za prvo industrijsko revolucijo – začela se je v Veliki Britaniji v 18. st. (Wattova izpopolnitev parnega stroja 1769), v 19. st. pa razširila tudi v Francijo, Belgijo in druge evropske države – je značilen prehod od manufakturne k tovarniški proizvodnji s širitvijo delitve dela in specializacijo proizvodnje (industrializacija); najprej je zajela tekstilno proizvodnjo (ok. 1780), rudarstvo in železarstvo; učinke industrijske revolucije sta povečala revolucija v prevozu (železnica, parniki) in prenos informacij (telegraf, telefon). Za drugo industrijsko revolucijo so značilni uporaba električne energije in nafte ter začetki avtomatizacije, za tretjo industrijsko revolucijo pa uvajanje novih virov energije (jedrska energija); to je zelo povečalo razvojne možnosti držav. – Na slovenskem ozemlju so v Trstu 1818 splovili prvi parnik in 1819 postavili parni stroj za mlin, 1828 v Ajdovščini odprli mehanično predilnico; 1841 je v slovenskih deželah v industriji obratovalo sedem parnih strojev, 1847 že 25.
Kratek pregled: industrijska revolucija Prehod od agrarne družbe v industrijsko se je začel ok. 1760 v Veliki Britaniji. Industrijski razvoj se je v 19. st. začel tudi v Belgiji, severni Franciji in Nemčiji, v 20. st. pa je zajel skoraj vse države na svetu. Industrijska revolucija je spremenila blagovno proizvodnjo, gospodarstvo in promet, spremenila je način dela in življenja ljudi, prav tako pa tudi njihovo zavest in življenjske vrednote. Preživele družbene strukture in socialna ureditev so se začele podirati, uveljavile so se nove sile in politični cilji. Rastoče povpraševanje na domačem trgu in izvoznih trgih je spodbudilo povečanje proizvodnje; omogočili so jo nova tehnologija, stroji in energija; najugodnejše možnosti za industrijski razvoj so bile v Veliki Britaniji: izobilje premoga in železove rude, uvoz poceni surovin, razvite vodne in druge prometne poti ter kvalificirana delovna sila; banke in zasebniki so imeli na podlagi trgovinskih dobičkov veliko mobilnega kapitala, svoje pa so prispevali še pridobitno usmerjena puritanska miselnost britanskega meščanstva in spodbude, ki jih je industrializaciji, prosti trgovini in kolonialni ekspanziji zagotavljal parlament. 1767 je začel delovati prvi predilni stroj, 1769 parni stroj, 1785 prve mehanske statve, 1789 pa je prva tekstilna tovarna v Veliki Britaniji te tri stroje povezala; pogled v takšno tovarno bi pokazal, kako je bila v konkurenčnem boju izrabljena poceni delovna sila žensk in otrok za oskrbovanje strojev. Pogled na Sheffield ok. 1855 bi pokazal, kako so se v dobi industrializacije spremenili mesta in pokrajine – tovarne v kovinskopredelovalni industriji so obvladovale mesto; videti bi bilo mogoče prekop in pristanišče, železniško progo in železniško postajo, novo mestno središče in revna naselja priseljenih industrijskih delavcev na robu mesta. Potrebe po delovnih in pogonskih strojih za industrijo so se povečale, s tem pa se je povečalo tudi povpraševanje po premogu in železu. Prva svetovna industrijska razstava 1851 v Londonu je svetu predstavila dosežke industrijske revolucije, tehnike in znanja; velikanska razstavna stavba, kristalna palača iz jekla, litega železa in stekla, je bila zgrajena v sedmih mesecih; pokazala je možnosti novih konstrukcijskih materialov v obdobju železarstva in v prihodnosti. 1889 je bil v Parizu kot simbol napredka postavljen 300 metrov visok Eifflov stolp. Presežek delavcev, dobiček kot motiv in neusmiljen konkurenčni boj so zniževali plače in zaostrovali delovne razmere; industrijski delavci so obubožali in nastal je proletariat, prenaseljene revne četrti so postale simbol novih velemest in industrijskih revirjev; oblika delavskega upora je postala nenasilna stavka. Za zagotovitev boljših delovnih in življenjskih razmer so začela nastajati delavska združenja; pozneje so se razvila v delavske sindikate; ti so postali organizirana oblika delavskega boja proti novemu sloju podjetnikov kot lastnikov proizvajalnih sredstev. Z ustanavljanjem strank se je tako imenovani »četrti sloj« zavzemal bodisi za reforme s političnim soodločanjem v parlamentu bodisi za revolucionarni preobrat. Nekateri podjetniki so si prizadevali za ublažitev stiske zaposlenih, vendar pa je socialno vprašanje kmalu postalo največji družbeni in politični problem, zato ga je poskušala država urediti z zakonom. Naraščanje števila prebivalstva je povečalo povpraševanje po kmetijskih izdelkih – industrializacija se je začela tudi v kmetijstvu; iz kmetij so nastala podjetja, ki so s stroji in umetnimi gnojili začela tržno usmerjeno proizvajati; majhni kmetje napredku niso bili kos, postali so navadni kmetijski delavci, del proletariata v industrijskih revirjih ali pa so se začeli izseljevati v Ameriko. Svetovna industrijska razstava 1867 v Parizu je poleg tehničnih novosti predstavila tudi novo orožje; proizvodnja orožja je postajala vse pomembnejša, saj so velike države začele vse bolj uporabljati vojsko in vojaško ladjevje kot sredstvo v boju za kolonialno ekspanzijo in za prerazdelitev politične moči; od druge polovice 19. st. je premoč v vojaški industriji postala eden od ključnih dejavnikov pri razreševanju kriz in vojn. Avtor Lothar Schuckert
Dostopnost