provinca [latinsko], 1. splošno:podeželje; v nekaterih državah višja upravna enota.
Sorodna gesla: fylke | län | zvezna država2. zgodovina:1) v starem Rimu območje službovanja ali pooblastil magistrata v predmetnem ali prostorskem pomenu (npr. »gozdovi in pašniki Italije«). Ko so Rimljani osvojili Sicilijo in jo 227 pr. n. š. spremenili v provinco, je izraz dobil pomen natančno omejenega, Rimu podrejenega upravnega območja (zunaj Italije). 2) v Prusiji od 1808 večji državni upravni okraji z vrhovnim predsednikom na čelu in provincialnim svetom kot odločujočim organom.
Sorodna gesla: magistrat | Prusija3. katoliška Cerkev:združenje več samostanov kakšnega katoliškega reda v redovno provinco, ki jo vodi provincial.
Dostopnost