Marija, kneginje:1. Marija Burgundska, burgundska vojvodinja, dedinja Karla Drznega, *13.2.1457 Bruselj, †27.3.1482 Brugge; 1477 se je poročila z nadvojvodo Maksimilijanom Avstrijskim; tako je večji del burgundske dediščine pripadel Habsburžanom.
Sorodna gesla: Filip I. Lepi | Karel V. | Ludvik II.3. Marija I. Katoliška, Marija I. Krvava, angleška kraljica (1553–58), hči Henrika VIII. in Katarine Aragonske, *18.2.1516 Greenwich, †17.11.1558 London; proti volji parlamenta se je poročila s španskim princem (infantom) in poznejšim španskim kraljem Filipom II. ter poskušala znova rekatolizirati Anglijo.
Sorodna gesla: angleška zgodovina | Cranmer, Thomas | Filip II. | Henrik VIII. | Katarina Aragonska | Tudorji4. Marija Stuart [∼ stjúart], škotska kraljica (1542–67), hči Jakoba V. in Marije Guiške, *8.12.1542 Linlithgow, †8.2.1587 Fotheringhay (usmrčena); na francoskem dvoru vzgojena v duhu katolicizma in poročena s poznejšim francoskim kraljem Francem II. Po njegovi zgodnji smrti se je vrnila na Škotsko, se tam najprej poročila s svojim bratrancem H. S. Darnleyjem, nato pa še z njegovim morilcem Bothwellom. Po uporu velikašev se je morala odpovedati prestolu. Po pomoč se je zatekla k angleški kraljici Elizabeti I., ta jo je po razkritju zarote A. Babingtona dala obglaviti.
Sorodna gesla: Henrik IV. | Ludvik XIII. | Medičejci | Richelieu, Armand Jean6. Marija Terezija, nemška cesarica, kraljica Ogrske in Češke, nadvojvodinja Avstrije (1740–80), dedinja cesarja Karla VI., *13.5.1717 Dunaj, †29.11.1780 prav tam; 1736 se je poročila z vojvodo Francem Štefanom Lotarinškim (Franc I.); rodila mu je 5 sinov in 11 hčera in s tem zasnovala habsburško-lotarinško dinastijo; po smrti svojega očeta (1740) na podlagi pragmatične sankcije prevzela oblast v habsburških dednih deželah; obdržala jih je z izjemo Šlezije in italijanskih vojvodin Parme, Piacenze in Guastalle (avstrijska nasledstvena vojna, šlezijske vojne). Kljub zvezi s Francijo in Rusijo ji v sedemletni vojni (1756–63) ni uspelo ponovno iztrgati Šlezije Frideriku Velikemu. Leta miru je izrabila za preoblikovanje češko-avstrijske državne politike iz zastarele stanovske države v centralistično monarhijo in za kolonizacijo j. Ogrske in Transilvanije (»švabske selitve«). Po smrti moža (1765) za soregenta vzela sina Jožefa II.; očeta je nasledil tudi kot nemški cesar (Marija Terezija se sama nikoli ni dala kronati za cesarico). S prvo delitvijo Poljske (1772; vanjo je privolila le na pritisk svojega sina in Kaunitza), je Galicija prišla v avstrijske roke; 1775 pridobila Bukovino. Bavarska nasledstvena vojna (1778/79), ki ji je nasprotovala, ji je prinesla Innviertel. Postopne, a trajne »terezijanske reforme« je Marija Terezija kot razsvetljena absolutna vladarica uvajala ob pomoči sposobnih ministrov (F. W. von Haugwitz, W. A. Kaunitz); upravne reforme so temeljile na oblikovanju davčnega sistema (mdr. izdelava »terezijanskega katastra«), na denarnih spremembah (od 1751 kovali veliki srebrni tolar Marije Terezije; še po dveh stoletjih je bil vzporedna valuta v afriških in vzhodnoazijskih državah; 1762 uveden papirnat denar) ter izboljšanju položaja kmetov. 1754 – predvsem zaradi vojaških razlogov – prvo štetje prebivalstva v avstrijskih in čeških deželah (6,134.558 oseb), 1771 tudi v drugih (skupaj 18,875.099 oseb); 1.1.1770 je začel veljati enoten kazenski zakonik (Constitutio Criminalis Theresiana); 1771 je začela delovati prva vzorčna »normalna šola«, 6.12.1774 pa je bil objavljen splošni šolski red za Avstrijo. Civilizacijske in kulturne spremembe so omogočile tudi nacionalni preporod nenemških narodov v državi.
Sorodna gesla: Franc I. | Ludvik XVI. | zgodba o ogrlici8. Marija Luiza, francoska cesarica, hči cesarja Franca II., *12.12.1791 Dunaj, †17.12.1847 Parma; 1810 se je poročila z Napoleonom I.; po njegovem padcu ji je dunajski kongres podaril vojvodine Parmo, Piacenzo in Guastallo.