kantor [latinsko, ‘pevec’], vodja kantorije, pevskega zbora v cerkveni (prej tudi knežji) službi. V latinskih šolah 16.–18. st. tudi rektorjev namestnik, kar je vplivalo na ugled posameznih ustanov (npr. Tomažev kantorat v Leipzigu, v Dresdnu kantorat Križeve cerkve). Zdaj uradna označitev za protestantske cerkvene glasbenike.
Dostopnost