koča,
1. gradbeništvo: preprosto bivališče iz kamna, lesa ali ilovice; ponavadi ima le en prostor. Na alpskem območju označitev za majhne samotne hiške (planinska, planšarska, smučarska koča); tudi za živalska bivališča (pasja koča).

Sorodna gesla: eremitage | kupolaste koče | visoke gradnje
2. ribištvo: vrsta ribiške mreže; povlečna vrečasta mreža za poseben način ribolova – kočarjenje (vlečenje mreže z ribiško ladjo). Delimo jih na dve osnovni skupini: lebdeče in globinske koče; znanih pa je veliko različic, ki se razlikujejo po velikosti prednje odprtine in načinu obtežitve, razpiranja in skupni površini. Vlečejo jo lahko z enim ali več ribiškimi čolni.

Sorodna gesla: ribiška mreža


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek