lišaji,
1. botanika: Lichenes, organizmi, zgrajeni iz alg in gliv, ki živijo v simbiozi: glive dajejo steljki obliko, jo oskrbujejo z mineralnimi snovmi in vodo, alge proizvajajo organske snovi. Najpogostejši način vegetativnega razmnoževanja so sorediji, to je nekaj alginih celic, obdanih s hifami gliv. Sorediji odpadejo od steljke in se razvijejo v novo rastlino. Spolno razmnoževanje poteka ločeno, glive oblikujejo razmnoževalne organe brez udeležbe alg. Na novo nastali miceliji se združijo le z določenimi algami. Lišaji so prilagojeni na skrajne življenjske razmere, kot so suša, intenzivno sončno žarčenje in nizke temperature; uspevajo na kamninah, tleh in drevesni skorji. Pomembne vrste so jelenovec (Cladonia), glavna zimska hrana severnih jelenov; zemljevidni ali zemljepisni skorjevec (Rhizocarpon geographicum), ki oblikuje predvsem na prakamnini obsežne zelenorumene prevleke; v tropskem deževnem gozdu in vlažnejših gozdovih so razširjeni bradovci; islandski lišaj je znana zdravilna rastlina; Lecanora esculenta je užitna (mana). Iz razl. lišajev pridobivajo barvila (barvilni lišaji). Počasna, a enakomerna rast omogoča določanje starosti lišajev in podlage, in sicer s premerom steljke (lihenometrija). Lišaji so občutljivi za onesnažen zrak; s kartiranjem lišajev lahko opredelimo stopnjo onesnaženja zraka na razl. območjih.

Sorodna gesla: alge | apotecij | barvilni lišaji | bradovec | glive | islandski lišaj | jelenovci | jelenovec | kriptogame | lihenometrija | listasti lišaji | listnati mahovi | mana | orseille | pasji lišaj | prehrana | simbioza | skorjasti lišaji | zemljevidni skorjevec
2. medicina: domače ime za kožne izpuščaje z luskami in krastami; nalezljivi (impetigo, dermatomikoze, kožna tuberkuloza) in nenalezljivi (luskavica, ekcem, seboreja).

Sorodna gesla: dermatomikoze | ekcem | impetigo | luskavica | seboreja | tuberkuloza


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek