lišaji, 1. botanika:Lichenes, organizmi, zgrajeni iz alg in gliv, ki živijo v simbiozi: glive dajejo steljki obliko, jo oskrbujejo z mineralnimi snovmi in vodo, alge proizvajajo organske snovi. Najpogostejši način vegetativnega razmnoževanja so sorediji, to je nekaj alginih celic, obdanih s hifami gliv. Sorediji odpadejo od steljke in se razvijejo v novo rastlino. Spolno razmnoževanje poteka ločeno, glive oblikujejo razmnoževalne organe brez udeležbe alg. Na novo nastali miceliji se združijo le z določenimi algami. Lišaji so prilagojeni na skrajne življenjske razmere, kot so suša, intenzivno sončno žarčenje in nizke temperature; uspevajo na kamninah, tleh in drevesni skorji. Pomembne vrste so jelenovec (Cladonia), glavna zimska hrana severnih jelenov; zemljevidni ali zemljepisni skorjevec (Rhizocarpon geographicum), ki oblikuje predvsem na prakamnini obsežne zelenorumene prevleke; v tropskem deževnem gozdu in vlažnejših gozdovih so razširjeni bradovci; islandski lišaj je znana zdravilna rastlina; Lecanora esculenta je užitna (mana). Iz razl. lišajev pridobivajo barvila (barvilni lišaji). Počasna, a enakomerna rast omogoča določanje starosti lišajev in podlage, in sicer s premerom steljke (lihenometrija). Lišaji so občutljivi za onesnažen zrak; s kartiranjem lišajev lahko opredelimo stopnjo onesnaženja zraka na razl. območjih.
Dostopnost