Panamski prekop (Canal de Panamá [kanál ∼ panamá]), plovna pot (81,3 km) skozi Panamsko zemeljsko ožino, ki povezuje Atlantski in Tihi ocean; globina 12,5–13,7 m. 55 km dolg in do 16 km širok pas ozemlja na obeh straneh prekopa, ki ga je začela graditi francoska družba pod vodstvom F. de Lessepsa, dokončale pa ZDA 1914, se imenuje Območje Panamskega prekopa. Vhod v prekop na atlantski strani je pri Colónu in Cristobalu, po 11 km zapornice pri Gatúnu (višinska razlika 26 m), za njimi Gatúnsko zajezitveno jezero (423 km2); 13 km dolg Gaillard Cut preseka 80 m visoko razvodje med obema oceanoma; onstran treh dvojnih zapornic izhod na Tihi ocean pri mestu Balboa. Plovba skozi prekop traja sedem do osem ur, skozi zapornice vlečejo ladje z lokomotivami. Letno pluje skozi prekop od 11.000 do 15.000 ladij z več kot 100 mln. t tovora (predvsem nafta in naftni derivati, rude, premog, les).

Sorodna gesla: Balboa | Colón | Cristobal | Gaillard Cut | Gatún | Lesseps, Ferdinand de | Območje Panamskega prekopa | Panamá | Panama | prekop | splavnica


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek