lisica (Vulpes), rod zveri iz družine psov. Navadna lisica (Vulpes vulpes), ok. 50 podvrst, številne barvne različice (npr. dimasta, brezova, srebrna, modra lisica idr.), živi v gozdovih Evrazije do Skandinavije, v Severni Ameriki in s. Afriki s. od Sahare; z repom dolga 1,5 m; samotar, razen med parjenjem; izkoplje si rov (lisičina), pleni manjše živali, žre sadje, gobe in mrhovino; parjenje januar–februar, brejost dva meseca, 3–12 slepih mladičev. Od Dona do Bajkalskega jezera živi kratkouhi korzak (Vulpes corsac), na Indijski podcelini bengalska lisica (Vulpes bengalensis), v s. prerijah Severne Amerike prerijska lisica (Vulpes velox). V isti rod (Vulpes) ne sodijo fenek, etiopska lisica in polarna lisica. – Lisica ima pomembno vlogo v ljudskem verovanju. Po izročilu velja za demonsko bitje, deloma zlo, deloma dobro, po rimski tradiciji vpliva na vreme. Slovansko ime morda izvira iz besede les (gozd) ali pa je indoevropskega izvora in je najbrž nadomestek za prvotno tabuizirano pravo ime.

Sorodna gesla: Allenovo pravilo | brezova lisica | etiopska lisica | fenek | lisjak | polarna lisica | psi | srebrna lisica | stepske lisice


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek