Termania - Veliki splošni leksikon

planeti [grško, ‘premičnice’], kroglasta, trdna, temna telesa, ki krožijo okoli Sonca (ali druge zvezde) po Keplerjevih zakonih; svetijo z odbito svetlobo Sonca. Pet najsvetlejših, Zemlji bližnjih planetov, ki jih vidimo s prostim očesom kot zvezde, se pa med zvezdami (zvezdami stalnicami) gibljejo (zato zvezde premičnice), so poznali že v davnini (Merkur, Venera, Mars, Jupiter, Saturn). Druge znane planete so odkrili pozneje: Uran 1781, Neptun 1846 in Pluton 1930. Glede na tir Zemlje delimo planete na notranje planete (Merkur, Venera) in zunanje planete (drugi planeti). Tudi Zemlja je planet. Med tirom Marsa in Jupitra se giblje veliko planetoidov. Oddaljenost planetov od Sonca določa Titius-Bodejevo pravilo. Razen Merkurja in Venere imajo vsi planeti satelite; Zemlja ima poleg Lune še množico umetnih satelitov.
Znanstveniki so uspeli le v nekaterih primerih dokazati (iz lastnega gibanja zvezd), da imajo tudi druge zvezde planete, prvič pri Barnardovi zvezdi. Po teoretičnih raziskavah naj bi bilo že v Galaksiji veliko planetov (velikostni red 100 mln.).

Planeti: najpomembnejši podatki

ime	premer ekvatorja	masa	gostota	prostornina	vrtilna doba	obhodna doba okoli Sonca	število satelitov	srednja oddaljenost od Sonca
	(km)	(za Zemljo = 1)	(g/cm3)	(za Zemljo = 1)		(leta)	(do 1989)	(mln. km)	(a. e.)
Merkur	4880	0,055	5,43	0,06	58,65 d	0,24	–	57,9	0,387
Venera	12.100	0,815	5,24	0,86	243,01 d*	0,62	–	108,2	0,723
Zemlja	12.756	1	5,52	1	23 h 56 m 4 s	1,00	1	149,6	1,000
Mars	6790	0,107	3,94	0,15	24 h 37 m 23 s	1,88	2	227,9	1,524
Jupiter	142.710	317,89	1,33	1318	9 h 50 m	11,86	16	778,3	5,203
Saturn	120.000	95,17	0,70	750	10 h 40 m	29,46	17	1427,0	9,539
Uran	52.140	14,56	1,30	62	17 h 14 m	84,07	15	2871,0	19,191
Neptun	48.600	17,24	1,76	54	18 h	164,81	8	4497,1	30,061
Pluton	2280	0,002	2,1	0,005	6 d 9 h 17 m	248,53	1	5913,5	39,529

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek