sklep (konkluzija), 1. splošno:končna misel; rezultat premisleka, obravnave, razprave.
Sorodna gesla: koda2. glasba:konec skladbe, največkrat poudarjen z melodično, harmonično ali ritmično klavzulo (v srednjem veku) ali kadenco. V nauku o harmoniji razlikujemo popolni, delni in varljivi sklep. Z opustitvijo tonalitete v 20. st. se je pojavilo zelo veliko možnosti zaključevanja skladb brez kadenc.
Sorodna gesla: kadenca | klavzula3. pravo:vrsta individualne odločbe; v kazenskem in pravdnem postopku se praviloma odloča o procesnih vprašanjih, redko tudi vsebinsko (izjema npr. o sodnem opominu, o vzgojnih in nekaterih varnostnih ukrepih, o stroških postopka, o motenju posesti, o plačilnem nalogu); v izvršilnem postopku se s sklepi odloča o postopkovnih vprašanjih. Pritožba zoper sklepe je načeloma dovoljena, bodisi kot samostojna ali zaradi kršitev postopka v pritožbi zoper sodbo. Sklep je tudi vrsta splošnega podzakonskega akta.
Sorodna gesla: dedovanje | odločba4. anatomija:latinsko articulatio, articulus, grško arthron, gibljiva povezava med dvema ali več kostmi. Sklepne površine so prekrite s hrustancem; sklepna ovojnica iz gostega veziva tesno obdaja stikajoče se dele kosti; njena notranja plast izloča sklepno tekočino (synovia). Nekateri sklepi imajo notranje vezi, ki ojačijo sklepno ovojnico, in sklepne ploščice in sluzne vrečice, ki blažijo trenje (kolenski sklep). Kadar delci hrustanca ali kosti ob poškodbi zaidejo v sklep, sta najpogosteje prizadeta kolenski in komolčni sklep. Tujek spreminja lego v notranjosti sklepa in povzroča bolečine, izliv v sklep; če se zagozdi, ovira gibanje. Izliv tekočin v sklep imenujemo hemartroza in hidrartroza, vnetje sklepov artritis, otrdelost sklepa ankiloza.