klavzula [latinsko],
1. književnost: v grškem in latinskem govorništvu konec stavka, ki ima določeno metrično zaporedje dolgih in kratkih zlogov. Pri Ciceronu večkrat kretik z enim ali dvema trohejema. Za najmanj posrečeno klavzulo je veljal heksameter.

Sorodna gesla: Ciceron | heksameter | kretik | trohej
2. glasba: do ok. 1600 označitev za melodični obrat na koncu odlomka skladbe.

Sorodna gesla: sklep | vodilni ton
3. pravo: pridržek, dodatek, razširitev ali zožitev pogodbe ali zakona.

Sorodna gesla: generalna klavzula | previdnostna klavzula


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek