ritem [grško], 1. splošno:delitev kakšnega dogajanja v časovne in vsebinsko enake ali razl. periodično se ponavljajoče odseke; človek zaznava ritem v številnih naravnih dogajanjih, še zlasti na področju vsega živega.
Sorodna gesla: biološki razkis2. glasba:trajanje tonov v medsebojnih razmerjih (ritem v ožjem pomenu: dolgo – kratko), menjava teže in naglasa (lahka : težka doba; metrum) ter hitrost in časovna mera, ki jo ureja (tempo). V glasbi se ritem le redko razvija prosto, večinoma kot nasprotje metrično trdnih oblik (takt). Ritmika je lahko nauk o ritmu ali pa značilni ritem skladbe.
Sorodna gesla: lombardijski ritem | metrum | takt | tempo3. likovna umetnost:razčlenitev stavb, zidov, slik idr. z nizanjem identičnih ali spreminjajočih se gradbenih in slikovnih prvin v enakomernih razmakih.
Dostopnost