glavobol (kefalgija, kefaleja), ena najpogostejših oblik bolečine, vzroki so razl. Za bolečino so občutljive samo žile, ki prehranjujejo trdo možgansko ovojnico, ter živci, ki senzibilno oživčujejo možgane. Glavobol je posledica nihanja tonusa krvnih žil (najizraziteje pri migreni, kjer so žile zelo razširjene), tudi sprememb v hormonskem ravnotežju (npr. pri menstruaciji). Od migrene je treba ločiti tenzijski glavobol, ki se pojavlja zjutraj, sprožijo pa ga vremenske spremembe, premalo spanja, preveč alkohola, duševne obremenitve. Bolečine so hujše v predklonu ali na pritisk. Tudi spondiloza vratne hrbtenice, poškodbe vratnega dela hrbtenice, ki nastanejo pri prometnih nesrečah, napetost mišic pri napačni drži lahko povzročijo glavobol. Sredstva proti bolečinam smemo pri zdravljenju glavobola uporabljati samo občasno, sicer postane glavobol še močnejši in kroničen, pojavijo pa se tudi jetrne in ledvične bolezni. Zdravnik mora ugotoviti, ali je glavobol bolezenski znak (npr. anemije, hipertenzije, sprememb vratnega dela hrbtenice, možganskega tumorja). Včasih glavobol ublaži masaža.