deus ex machina ([déus eks máhina], latinsko, ‘bog iz stroja’), v antičnem gledališču posebna odrska naprava, s katero so nepričakovano spustili na prizorišče boga, da je razrešil zaplet; posebno v Evripidovih tragedijah; v širšem pomenu nepričakovan pomočnik, rešitelj v zadnjem trenutku.