menzuralna notacija, notna pisava 13.–16. st., ki je prva omogočala razlikovanje med ritmičnim zapisom in zapisom dolžine tona in pavz. Sprva so bile notne glave izpolnjene črno (tudi rdeče), pozneje pa so bile večinoma bele (prazne). Približno po 1600 se je iz menzuralne notacije razvila današnja notna pisava, tako da so poenostavili oz. razvili vrednosti in notam dali okroglo obliko. Menzuralni znaki so nakazovali števno enoto (dvo- ali tridelnost); iz njih so se razvili moderni taktovski načini.