družina,
1. splošno: najpomembnejša in najelementarnejša oblika človeške združbe, osnova sorodstvenih vezi; temeljne funkcije: biološka reprodukcija, razvoj sociokulturnih segmentov otrokove osebnosti s socializacijo (vzgoja), zadovoljevanje osnovnih življenjskih, socialnih, čustvenih idr. potreb; v razvitih družbah prevladuje ožja družina ali jedrna družina (zakonska partnerja in njuni otroci), v drugih, večinoma neindustrijskih družbah, pa razširjena ali velika družina; sestavlja jo več sorodstveno povezanih ožjih družin (družina staršev in družina njihovih poročenih otrok oz. rodbina); večinoma organizirana po očetovskem pravu. Povezavo med družino in družbo zagotavlja obveznost zunanje poroke (eksogamija). Incest (krvoskrunstvo) je prepovedan. Tako preprečuje zaprtost družine in škodljive posledice za potomce (endogamija). Skoraj vsaka oseba ima dve družini: družino svojih staršev in družino, ki jo oblikuje sama. Z diferenciranjem družbe je bila vrsta funkcij, ki jih je družina nekdaj vključevala, prenesena na druge družbene institucije; to velja predvsem za pomen družine kot ekonomske proizvajalne enote (zdaj ločenost delovnega mesta in družine), skrb za ostarele (domovi za ostarele), socialno varstvo v starosti (pokojninsko in socialno zavarovanje), socializacijo, vzgojo in izobraževanje otrok (vrtec, šola), za reševanje notranjih problemov (družinsko pravo). Družina ni več edino legitimno mesto za seksualna razmerja. Izgubljanje oz. spreminjanje nekdanjih temeljnih funkcij družine povzroča spremembe v njeni notranji podobi (mesto človekove zasebnosti; obnova delovne moči; mobilnost), to je zlasti vidno v težnji k ožji družini. Raziskave pri tem vse bolj poudarjajo sistemsko naravo družine (struktura, preglednost, prilagodljivost, kohezivnost) in pomen družinske terapije.

Sorodna gesla: družinska terapija | eksogamija | endogamija | familizem | jedrna družina | krvoskrunstvo | moč | monogamija | načrtovanje družine | primarna skupina | razširjena družina | rodbina | rodbinsko stanje | socializacija | starost | svojci | vzgoja
2. zoologija: skupina skupaj živečih živali; oba starša ali eden od staršev in mladiči (skrb za zarod); posebej pri sesalcih in ptičih, pa tudi pri ribah in nekaterih nevretenčarjih (pajkih, žuželkah ipd.).

Sorodna gesla: zarod | živalske združbe
3. matematika: množica istovrstnih elementov (npr. premic, krivulj, ploskev, funkcij), katerih enačbe so odvisne od (dodatnih) parametrov, npr. snop, šop.

Sorodna gesla: parameter
4. zgodovina: vojaško spremstvo knezov in drugih visokih dostojanstvenikov pri nekaterih slovanskih narodih 9.–14. st. (Rusija, Srbija).

Sorodna gesla: spremstvo
5. fizika: družine delcev, tri skupine, v katere so po najnovejših spoznanjih razporejeni osnovni delci. Vsaka vsebuje po dva kvarka in dva leptona, od katerih je eden nevtrino. Ni še pojasnjeno, ali obstajajo pretvorbene reakcije med člani različnih družin, posebej med nevtrini.

Sorodna gesla: kvarki | leptoni | mezoni | nevtrino | osnovni delci
6. biologija: latinsko familia, enota biološke sistematike, nižja od reda; vključuje sorodne rodove rastlin in živali.

Sorodna gesla: sistematika


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek