Atene (Athína [atíne]), glavno mesto Grčije, na polotoku Atika, 745.000 preb. (aglomeracija Velike Atene s pristaniščem Pirej in primestnimi naselji 3,2 mln). Razdelitev mesta je funkcionalna: pod Akropolo je staro jedro (Plaka) z lepimi ulicami (tam je večina turističnih objektov); mešana stanovanjsko-obrtna četrt; 8 km oddaljeno od obale je novejše poslovno središče; s starim jedrom je povezano z mestnimi avtobusi in podzemno železnico. Atene so politično, gospodarsko in duhovno središče države z univerzo, akademijo znanosti, tehnično visoko šolo, državno knjižnico, muzeji in gledališči; sedež vlade in katoliške nadškofije, rezidenca pravoslavnega metropolita. Industrija je zgoščena v sz. delu mesta, ob obali do mesta Elevzina. Na širšem območju Aten je tretjina obratov s polovico vseh zaposlenih v državi. Najpomembnejše industrijske panoge so kovinskopredelovalna, tekstilna, kemijska, lesna in papirna industrija ter ladjedelništvo. Atene so tudi glavno grško prometno vozlišče z letališčem in pristaniščem, trgovsko središče z borzo in pomembna turistična točka. Najstarejši del antičnega mesta, glavno mesto Atike, je Akropola, zgrajena na apneniškem griču sredi današnjega mesta. Tam so najznamenitejše stavbe in druge stvaritve grške arhitekture: Partenon s kipom boginje Atene, Erehtejon in tempelj boginje Nike. Pot na vzpetino vodi skozi utrjen vhod, imenovan Propileje. V neposredni bližini Akropole so še številne druge arhitekturne mojstrovine (Dionizijevo gledališče, gledališče Heroda Atika, Tezejon in Olimpiejon).
Zgodovina: že od prazgodovine naseljeno območje je kot antično mesto Atene doseglo vrhunec svoje moči v obdobju perzijskih vojn. Njegova moč je začela slabeti po nesrečnem koncu peloponeških vojn (431–404 pr. n. š.). 262–229 so v Atenah zavladali Makedonci. V 2. st. pr. n. š. je bilo ob podpori Ptolemajcev, Selevkidov in pergamonskih kraljev zgrajeno helenistično mesto. Rimljani so ga zasedli pod Sulo (86 pr. n. š.) in v obdobju rimske prevlade, posebej med vladavino cesarjev Hadrijana in Antonina Pija, so postale navadno bizantinsko provincialno mesto; z zaprtjem akademije 529 n. š. so izgubile tudi vlogo izobraževalnega središča. Po 1204 so frankovski baroni ustanovili Atensko vojvodstvo. Mesto je še bolj nazadovalo po prihodu Turkov (1456). Nov razcvet je doživelo 1821–33, ko so ga končno osvobodili Grki in ga 1834 razglasili za glavno mesto svoje nove države (1823 je mesto imelo le 8000 prebivalcev). V sodobnih Atenah je večina stavb klasicističnih. Zaradi številnih beguncev iz Male Azije (1923) se je mestno območje hitro razširilo, povečala se je trgovina in razvila industrija.
Dostopnost