high-tech [angleško, háj-teh], označitev za postopke, ki potekajo po najsodobnejši tehnologiji, in izdelke, ki nastajajo kot plod le-te. Pojem izhaja iz mikroelektronike, uveljavil pa se je tudi v drugih industrijskih vejah, predvsem pri varstvu okolja, v telekomunikacijah, pri izdelovanju motornih vozil, pa tudi na vseh raziskovalnih področjih. Število t. i. obratov high-tech, ki jih posamezna država premore, je postalo neke vrste merilo za stopnjo njenega industrijskega razvoja.

Sorodna gesla: tehnologija


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek