kurija [latinsko], 1. zgodovina:v starem Rimu enota v razdelitvi prebivalstva ali kraj na rimskem forumu, kjer se je srečeval senat.
Sorodna gesla: anat | Augst | senat2. katoliška Cerkev:Curia Romana, osrednji upravni organ rimskokatoliške Cerkve, ki papežu pomaga pri vodenju vesoljne Cerkve. V 7./8. st. so jo po bizantinskem zgledu organizirali kot patriarchium Lateranense, v 10. st. so jo pod otonskim vplivom preoblikovali kot sacrum palatium Lateranense; 1089 je prvič izpričan izraz Curia; v 12. st. je postal običajen izraz Curia Romana. Ko se je na začetku 12. st. izoblikoval kolegij kardinalov kot papežev senat, so kardinali dobili odločilen vpliv na kurijske posle in večinoma prevzeli vodstvo posameznih uradov. V času potridentinske reforme je papež Sikst V. 1588 na novo preuredil urade kurije ter kardinalske kongregacije (takrat 15) postavil kot najvišje organe. Sčasoma je bilo kardinalskih kongregacij vse več in nalagale so si vedno več nalog, kar je privedlo do pogostih sporov o pristojnosti. Učinkovito je to rešil šele Pij X. 1908. Kurijo je preuredil, vendar je ohranil tradicionalno razdelitev uradov v kongregacije, tribunale in oficije. Število kongregacij je skrčil z 20 na 11, razmejil področja delovanja posameznih organov, pravosodje ločil od uprave in uvedel moderno uradniško pravo. Reforma, ki jo je 1967 izpeljal papež Pavel VI., je na mesto kardinalskih kongregacij postavila deset kurijskih kongregacij (njihovi člani so tudi škofje): kongregacija za 1. verski nauk, 2. vzhodne Cerkve, 3. škofe, 4. zakramente, 5. bogoslužje, 6. kanonizacijo, 7. duhovnike, 8. redovnike, 9. verski pouk in 10. evangelizacijo, kot tudi državno oz. papeževo tajništvo kot osrednji urad kurije in svet za javne zadeve Cerkve (tajništvo kardinala državnega tajnika). Dodatno so bila ustanovljena še tajništva (1. za pospeševanje edinosti kristjanov, 2. za nekristjane, 3. za neverne), svet za laike, študijska komisija Iustitia et Pax, finančna prefektura. – 1971 na novo opredeljene norme za laizacijo duhovnikov, 1975 nova ureditev cenzure knjig.
Dostopnost