1. Anglosasi, od zgodovinopisca Bede (8. st.) naprej skupna označitev za zahodnogermanska plemena Anglov, Sasov in Jutov, ki so po umiku rimskih sil iz Britanije 440–550 zasedla to ozemlje in si podredila tamkajšnja keltska plemena. Domovina Anglov je bila pokrajina Angeln v Schleswigu, Sasov (večina osvajalcev) območje spodnjega toka rek Laba in Vezera, Juti (po mnenju nekaterih so to pravzaprav Euti) pa so naseljevali območje okoli izliva Rena. Sasi so naselili oba bregova Temze, Angli so prodrli dlje na S, severneje od zaliva Wash in Humber in v notranjost dežele, Juti pa so se ustalili na J: Kent, otok Wight. Anglosasi so ustanovili sedem kraljestev: Kent, Sussex, Essex, Vzhodna Anglija, Wessex, Mercia in Northumbria in potisnili keltske prebivalce na zahod oz. jih prisilili, da so se izselili na celino, v Bretanjo. Po noši, oborožitvi in umetnosti so v začetku vidni vplivi sz. nemških dežel in z. Skandinavije, pozneje pa tudi frankovski vpliv. Bogato razvita umetnost vlivanja zlata, prevladujejo živalski motivi; pokopališča obeh tipov, žgani in skeletni pokop, slednji deloma pod gomilami; dodatki v grobovih so določali status mrliča (Sutton Hoo); kmečke naselbine (Mucking, Essex; West Stoff, Norfolk). Po spreobrnitvi Etelberta 596, kentskega kralja, se je krščanstvo hitro razširilo (Lindisfarne, Tasilov kelih). Kralj Egbert Wesseški (802–839) je združil preostala anglosaška kraljestva v skupno državo, 1066 jo je zasedel normandijski vojvoda, Viljem I. Osvajalec.
Dostopnost