rezljana slonovina, umetniški izdelek iz slonovine. Tradicija rezljanja slonovine sega skoraj nepretrgoma nazaj v prazgodovinsko dobo. Snov je trdna in elastična in jo je mogoče dobro obdelovati. Izvrstne rezbarije so nastajale že v starem Egiptu in antični Grčiji. V Rimu so konzuli dali t. i. konzularne diptihe izrezljati iz slonovine, iz njih so se razvili starokrščanski diptih in reliefi na skrinjicah za relikvije in pušicah za hostije. V bizantinski umetnosti velik razcvet; vpliv npr. na šole srednjeveške rezljane slonovine v Metzu in Kölnu, pa tudi na posamezne mojstre (na meniha Tutila v samostanu Sankt Gallen). V gotiki je vodila Francija. Drobne plastike in bogati izdelki umetne obrti iz slonovine so bili značilni tudi za nemški barok. Tradicijo rezljanja slonovine so od 19. st. nadaljevali v Erbachu v Odenwaldu. Na Kitajskem je bilo za rezljanje slonovine pomembno obdobje dinastije Ming. Najzgodnejša pričevanja v Afriki so iz 16. st. (Benin); v novejši dobi pa z območij tropskih deževnih gozdov.
Dostopnost