Helsinki ([hélsinki], švedsko Helsingfors [helsingfórs]), glavno mesto Finske (od 1812) in nekdanje province Uusimaa (Etelä-Suomen), na skalnatem rtu ob južnofinski obali s številnimi otočki, 560.000 preb. (aglomeracija 1 mln.), med njimi približno šestina švedsko govorečih. Kulturno in gospodarsko središče države s finsko in švedsko univerzo (od 1828, prej v mestu Turku), tehnična visoka šola, višje šole, knjižnice, gledališča, opera in umetniške zbirke. Načrtno in velikopotezno zasnovano mesto (ustanovil ga je 1550 Gustav I.), dograjeno v 19. st. po načrtih berlinskega arhitekta C. Engla (po številnih klasicističnih stavbah, kot so Nikolajeva cerkev, univerza, univerzitetna knjižnica in drugih svetlih stavbah, so Helsinke poimenovali Belo mesto na severu). V 20. st. so videz mesta izpopolnjevali sodobni finski arhitekti, kot E. Saarinen (glavna železniška postaja) in A. Aalto (koncertna dvorana in kongresna hiša); hortikulturno urejena predmestja; olimpijski stadion. Helsinki so najpomembnejše pristanišče v državi (tri mesece na leto zaledenelo) z različno industrijo in ladjedelnico. 1973–75 je v Helsinkih zasedal KVSE (Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi); sklepni dokument, t. i. helsinška listina, podpisana 1.8.1975. – 8./9.9.1990 je bilo v Helsinkih vrhunsko srečanje med predsednikom ZDA G. Bushem in ZSSR M. S. Gorbačovom. V skupni izjavi sta obsodila iraško agresijo na Kuvajt in v skladu z ustanovno listino OZN sprejela vse potrebno za končanje krize v Zalivu in za zagotovitev stabilnosti na območju Perzijskega zaliva.
Dostopnost