svetilnik, stolp ali visoka zgradba ob obali, ki oddaja svetlobne znake. Tako ladjam omogoča orientacijo, navigacijo in jih opozarja na morebitne nevarnosti (čeri, plitvine) v bližini. Na vrhu svetilnika je kabina s steklenimi okni. V njej je nameščena močna svetilka, okrog nje pa se vrtijo senčila. Ta v določenem zaporedju prepuščajo svetlobni snop iz svetilke, tako da je od daleč videti kot utripajoča svetloba. Vsak svetilnik ima značilno svetlobo in način utripanja (zaporedje svetlobe in teme). Po njih lahko mornarji z gotovostjo ugotovijo, s katerega svetilnika prihaja svetloba, ter s pomočjo več svetilnikov določijo svoj položaj; lega in karakteristika svetilnika sta vneseni v pomorske zemljevide. Močnejši svetilniki imajo doseg do 50 km in jih pogosto upravlja svetilničar (živi v bližini). Manjši svetilniki le v pristaniščih (npr. za označevanje pomolov, ožin); delujejo avtomatsko.
Po podobnih načelih deluje radijski svetilnik, le da namesto (vidne) svetlobe oddaja radijske valove.

Sorodna gesla: navigacija | navigacijske luči | prometni znaki | radijski svetilnik | svetlobna plovbna znamenja


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek