Mapuči (Aravkani), ok. 500.000 pripadnikov v južnem delu srednjega Čila (južno od Santiaga), argentinski provinci Neuquén in v nekaterih krajih argentinskih pamp. Najbolj znana plemena so Pikunči, Viliči, Kunki, Avki, Moluči, Pehuenči, Rankilči. Severne skupine so Inki pred prihodom Špancev vključili v svojo državo. Od 1541 so mapučejske dežele osvajali Španci. Od njih so Mapuči prevzeli konje in zato so se j. skupine od 1599 lahko osvobodile španske oblasti in ohranile svojo samostojnost več kot 250 let. 1862–84 so jih spet podjarmile argentinske in čilske čete.
Mapuči so bili lovci in nabiralci (orehi aravkarije), pozneje so od andskih razvitih kultur prevzeli poljedelstvo in živinorejo in v kolonialnem obdobju razvili umetnost srebrarstva. Danes živijo v raztresenih naselbinah kot mali kmetje (pšenica, krompir, povrtnina, male živali, ob obali ribolov). Njihovi padarji in jasnovidci so navadno ženske. Več dni trajajoče verske obrede opravljajo okoli kultnih stebrov, stoječih na prostem.

Sorodna gesla: andska kultura | Čile | južnoameriški Indijanci | južnoandska kultura | Neuquén | Santiago | Valdivia, Pedro de


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek