električna ura, ura, ki dobi energijo iz omrežja, baterije ali s sončnimi celicami. Starejše imajo enako zasnovo kot mehanske ure, le da za napenjanje vzmeti poskrbi majhen elektromagnet; ta v kratkih časovnih presledkih napenja vzmet. Pri novejših urni mehanizem poganja elektromotor (navadno koračni motor), ki ga krmili natančno elektronsko vezje. Elektronske ure imajo zelo natančen kremenov oscilator, ki proizvaja periodične impulze z znano in nespremenljivo frekvenco, npr. 32 kHz oz. nihajev na sekundo. Elektronski števec šteje nihaje. Ko jih prešteje dovolj (v tem primeru 32.000), sproži signal, ki pomeni preskok sekunde. Drug števec na podoben način šteje minute in tretji ure; čas prikazujejo na zaslonu s tekočimi kristali. Novejše električne ure imajo mikroprocesorje, ki izračunajo dan v tednu, vštejejo dan pri prestopnem letu ali pa poleg časa prikažejo še telesno temperaturo in izmerijo srčni utrip. Električne ure za športnike lahko prikažejo nadmorsko višino, globino potapljanja ali štejejo korake. Za pogon uporabljajo majhno litijevo baterijo, ki zadostuje za več kot pet let. Nekatere električne ure imajo zbiralnik sončne energije ali pa se napajajo na osnovi temperaturne razlike med zrakom in roko.
Dostopnost