barje, mokroten svet z značilnimi rastlinskimi združbami, katerih ostanki v okolju brez zraka le delno razpadejo v šoto (zoglenevanje). Glede na rastlinsko združbo in videz razlikujemo: 1. nizko barje nastane v kotanjah, kjer površje seka gladino podtalnice, z zasipanjem jezer in ob rečnih bregovih. Tam rastejo trstičje, šaš, munec in ločje kot močvirno barje, s posamičnimi odprtimi vodnimi površinami, nato kot ravno nizko barje; 2. visoko barje nastane na območjih z obilnimi padavinami na revnih tleh, npr. neposredno iz barjanskega gozda, močvirnih travnikov ali iz nizkega barja; značilna rastlina je šotni mah, ki sprejema vodo prek listov in je neodvisen od podtalnice ter spodaj odmira, zgoraj in na straneh pa raste; tako nastane tipična konveksna izboklina. Rastline, značilne za visoko barje (npr. mahovnica, kopinšnica, rosika, zakrnele breze in borovci), so prilagojene na pomanjkanje hrane, velike temperaturne razlike in občasno sušnost; 3. prehodno barje je prehodna stopnja pri nastanku visokega barja iz nizkega barja. Barja so zelo razširjena v Severnonemškem nižavju, v s. predgorju Alp, v Skandinaviji, s. Rusiji in na Irskem.
Dostopnost