medzvezdna snov, snov med zvezdami; zaznavamo jo v emisijskih črtah nevtralnega vodika (H I) na radijskem območju (21 cm) v temnih meglicah, pa tudi v svetlih, ki odbijajo svetlobo zvezd (refleksijske meglice), ali pa v meglicah, ki same svetijo, predvsem ionizirani vodik (H II) pod vplivom vročih zvezd (emisijske meglice). V medzvezdni snovi so gostejši oblaki od najmanjših (globule) do zelo velikih razsežnosti (do premera 320 svetlobnih let). Vso maso medzvezdne snovi sestavlja 1–2 % prah, drugo je pretežno vodik. Na območjih H I je temperatura –175 °C, v emisijskih meglicah pa doseže 10.000 °C. Povzroča tudi ekstinkcijo zvezdne svetlobe.

Sorodna gesla: akrecijska teorija | astrofizika | astronomija | devterij | Galaksija | galaksije | globule | gostota | planetarna meglica | radijska astronomija | Struve, Otto | svetle meglice | temne meglice | teorija krčenja | vesolje | zvezdna populacija


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek