reprodukcijska tehnika, obrtniški in tehnični postopki, s katerimi iz predlog (npr. slik) izdelujejo reprodukcije oz. kopije ali jih razmnožujejo. Tehnike so grafične in tiskarske, npr. lesorez, jedkanica, jeklorez in litografija ter visoki, globoki ali ploski tisk. Sprva so pri reprodukciji uporabljali umetniške grafične tehnike; po drugi polovici 19. st. so se jim pridružile in jih dopolnjujejo fotografija ter fotokemijske tehnike, v današnjem času pa tudi elektronske oz. digitalne reprografske tehnike. Osrednja naloga reprodukcijske tehnike je izdelava klišejev ali filmov; te kopirajo na npr. kovinske plošče ali valje. S tako dobljeno tiskovno formo je mogoče izdelati številne odtise. Predlogo po retuširanju (pozitivna retuša) fotografirajo z reprokamero. Pri črno-beli tehniki dobijo tako negativ, pri barvni pa za vsako od osnovnih tiskarskih barv izdelajo barvni izvleček, tj. sliko, ki ponazarja vsebnost posamezne barve (polton, barvni tisk). Morebitne nepravilnosti na negativih popravijo s kemičnim slabljenjem ali ojačenjem, z negativno retušo in maskiranjem. Tako izdelane filme preverijo z optičnimi merilniki gostote (denzitometri). Pri nekaterih postopkih sliko še rastrirajo, tj. spremenijo v pikčast ali črtast raster; gostota pik ali črt ustreza gostoti barvne komponente na originalu. Tako pripravljene filme s fotokemijskim postopkom prekopirajo na plošče iz kovine ali umetne mase: npr. za knjigotisk navadno na cinkovo ploščo, ki jo nato jedkajo (kemigrafija). Pred razmnoževanjem izdelajo poskusni odtis, ki ga ponovno preverijo in opravijo morebitne korekture. Pri elektronski reprodukciji snemalni svetlobni žarek v vzporednih vrsticah potuje po originalu in ga, točko po točko, optično otipava (skeniranje). Pri tem izdela električni signal, ki v vsakem trenutku ustreza barvi in intenzivnosti otipane točke. Električni signal krmili svetlobni žarek, ki potuje po površini nerazvitega fotografskega filma in ga osvetljuje (skener) ali pa ga pretvorijo v računalniški zapis slike, ki jo nato obdelujejo z digitalnimi tehnikami. K reprodukcijskim tehnikam sodijo tudi postopki kopiranja z metodami galvanotehnike in stereotipije.
Dostopnost