uklon, 1. fizika:difrakcija, lastnost valovanj (npr. valovanje na vodi, zvok, svetloba, radijski valovi), da se širijo tudi na območje geometrijske sence. Žarki ravnih valov se odklonijo od prvotne smeri, če naletijo na oviro oz. rob ali odprtino (npr. ozka reža na osvetljeni ploskvi). Uklon in interferenco lahko razložimo s Huygensovim načelom. Z uklonom rentgenskih žarkov na kristalih so dokazali valovno naravo rentgenskih žarkov in pozneje elektronskih, atomskih in nevtronskih curkov. Tako so dokazali dvojno naravo materije, ki se vede kakor curek delcev ali snop snovnega valovanja. Ker je kot odklona od prvotne smeri odvisen od valovne dolžine, se bela svetloba hkrati spektralno razkloni. Pri optičnih preslikavah je uklon nezaželen pojav (napake preslikav), namerno pa ga uporabljajo pri uklonskih mrežicah, s katerimi določajo spektralno sestavo svetlobe. Pri telekomunikacijah (radio, televizija, radar) povzroča uklon povratni vpliv sekundarnih valov na primarne; to poslabša sprejem. Včasih uklon omogoča sprejem tudi na območjih, na katera signal ne prispe neposredno (za gorami, zgradbami ali v dolinah).